30/04/2021 Slovenia
“If you ever come across anything suspicious like this item, please do not pick it up, contact your local law enforcement agency for assistance”
Zaradi napačnega ravnanja z najdenimi neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi sta letos v Sloveniji umrli že dve osebi. V primeru najdbe takoj pokličimo na 112 ali 113, ubojnega sredstva pa se ne dotikajmo.
Ljubljana – V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo po Sloveniji najdenih za skoraj polovico več neeksplodiranih ubojnih sredstev kot v preteklih letih, njihova skupna teža pa je za osemdeset odstotkov večja, je pred dnevi pojasnil Igor Boh iz Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pri Civilni zaščiti. Na neeksplodirana ubojna sredstva iz prve in druge svetovne vojne je mogoče naleteti povsod po Sloveniji, več kot polovico vseh intervencij pa pripadniki enote izvedejo na severnem Primorskem. Kako številne so v zadnjem času najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev, pove že podatek, da so jih samo pretekli teden po vsej državi našteli okoli trideset (brez podatkov za nedeljo). O dveh najdbah so poročali tudi z Gorenjske. V Zasipu so pred tednom dni našli topovsko granato kalibra 100 milimetrov, na območju Brezij pri Tržiču pa so v petek strokovnjaki odstranili in varno uničili raketni motor za protioklepni raketomet. V naravi je sicer mogoče naleteti na pehotno strelivo, protiletalsko strelivo, ročne bombe, granate in trombonsko strelivo, pod vodo pa tudi na morske mine. Možno jih je najti na kopnem, v morju, rekah in jezerih, pa tudi v kraških jamah. Zemlja »tujke« ves čas iztiska, zato se tudi na že očiščenih predelih lahko spet pojavijo novi primerki neeksplodiranih ubojnih sredstev, pojasnjuje Boh. Neeksplodirana ubojna sredstva so danes stara že od sedemdeset do sto let, na njih ni več varoval, v tem času pa je prišlo do velikih sprememb v njihovi kemični sestavi, sprožilni sistemi so korodirani, je dodal. Do povečanega števila intervencij zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev v zadnjem obdobju prihaja, ker so ljudje več doma in se pogosteje kot v preteklosti odpravijo v naravo, kjer pride do najdb. »Tedaj je pomembno, da se držimo zlatih pravil nedotikanja in takoj pokličemo 112 ali 113 ter počakamo na kraju najdbe do prihoda strokovnjakov,« svetuje Boh. Ubojna sredstva naj najditelji pustijo na kraju, jih ne premikajo in odvažajo domov, niti na policijsko postajo, kar se je že dogajalo, poudarja. Ob klicu na 112 ali 113 naj operaterju sporočijo vse podrobnosti kraja in stanja najdbe, za pripadnike državne ekipe pa bo dragocena tudi morebitna fotografija najdbe, da se lahko pred odhodom na teren bolj primerno opremijo. Največjo skrb vzbujajo zbiratelji starih vojaških predmetov, saj ti ubojna sredstva pogosto odnesejo domov, da bi jih očistili eksploziva z namenom razstavljanja ali prodaje, kar pa lahko povzroči tudi tragedijo. Boh ob tem opozarja, da je tako ravnanje tudi kaznivo, po njegovem mnenju pa bi morali organi pregona tudi bolj strogo nastopati do takih najditeljev, saj opominjanje in opozarjanje ne zaležeta dovolj. V Sloveniji letos po nekaj letih brez tragičnega dogodka beležimo že dve smrtni žrtvi zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev. Januarja je na Goriškem v eksploziji ubojnega sredstva v domači garaži umrl 64-letni moški, marca pa v Postojni na svojem domu 74-letni moški.
Foto-Fonte: gorenjskiglas.si–Simon Šubic
Tudi tako stara in zarjavela neeksplodirana ubojna sredstva lahko pomenijo smrtno nevarnost, kemična sestava eksploziva je namreč nestabilna in sprožilni mehanizem v sredstvu načet. O najdbi nevarnega predmeta čim prej obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113.
